ZGAGA

Tisti, ki me poznate, veste, da sem glasna zagovornica zaenkrat še ne obstoječe enajste božje zapovedi: Ne želi svojega bližnjega idej. Pa verjetno si tudi večina vas misli – še prvih deset ne razumemo dobro, kaj šele enajsto. Ja, je res. Vsaj tiste ta osnovne, ki jih poznajo dejansko vse vere na tem svetu, ne laži, ne kradi, ne ubijaj, bi morale biti vgrajene v naš sistem. Te z idejami res še ni tako nujno začeti udejanjati.
Ljudje, ki delamo v poklicih, kjer je treba tuhtati, narediti po svoje in drugače, da bi bili čim bližje ciljem, ki smo si jih zadali, pogostokrat produciramo ideje. Enkrat boljše, drugič slabše. Ene uporabimo takoj, druge čez nekaj časa. A to je delo in šopati možgane, da so vedno znova kreativni in inovativni, je kdaj tudi naporno. Če smo bili rojeni za to, je to normalen del našega vsakdana, če nismo, se poslužimo kakšnega od mnogoterih načinov, da poženemo naše sive celice.
Zadnje raziskave o možganih in učenju kažejo, da se sive celice v odrasli dobi še rszmnožujejo, a le v dveh primerih: prvič, če poskrbimo za veliko gibanja v naravi, in drugič, če delamo v kreativni ekipi, ki je sposobna, visoko kvalificirana in nas vedno znova izziva, da napenjamo svoje možgane. Mogoče imate srečo, da jih kravžljate v dobri ekipi, sicer pa se poslužite čimveč rekreacije v naravi (ja, vem, bolijo noge, hrbet, glava, mizunke so se mi strgale), da poskrbite za to. Ko se otresemo lenobe in gremo v akcijo množenja sivih celic, smo že na dobri poti, da nam možgani začnejo drugače delovati. Imamo prisluhe, privide, hude asociacije, ki jih zapišimo ali kako drugače poskrbimo, da jih ne pozabimo.
Če znamo dobro opazovati, vidimo nešteto potreb, na katere bi moralo to človeštvo biti pozorno, pa ni. To ne pomeni, da jih spregledate tudi vi. Vi jih ne smete spregledati. Začnite raziskovati po metodi just ask, mimoidoče, znance, ustvarite si en svoj pogled nanje in preverite, če imate prav. Največkrat se zgodi, da vam bodo rekli, da razmišljate narobe, a (prosim, berite čisto po tiho) to je prvo znamenje, da vam gre odlično.
Sedaj imate problem, ki ga drugi ne vidijo kot problem. Problemi so problemi zato, ker so ali težko rešljivi ali nerešljivi. Lotite se tistih težko rešljivih in si v družbih najboljših prijateljev nadihajte dozo, no, več doz vztrajnosti in poguma in začnite z iskanjem rešitev. Vklopite vse možganske celice in ideje zagotovo pridejo na površje. Govorim o procesu, ki lahko traja tudi več let, tako da boste od vsega začetka na realnih tleh, a kar naenkrat boste opazili, da se je nekaj premaknilo.
Eureka, dobili ste rešitev, zastavite si cilj, kako jo boste uresničili, dobite še seksi ime, ki običajno kar samo od nekje pride, če mislite dobro. Začnete iskati partnerje, prostor, sodelavce, finance, prostovoljce, ambasadorje. Če vam je do sedaj šlo dobro (priznajmo, ukvarjali ste se večinoma sami s svojimi mislimi), se zdaj začne na veliko lomiti. Zdi se, da ne razumejo, kje vse ste se vi podili in koliko ste kravžljali možgane, da ste do tam prišli. Največkrat zgoraj opisani postopek sproducira dobro idejo, po vašem mnenju najboljšo. Ko jo predstavljate naprej potencialnim sodelujočim pri realizaciji, jo, če so pri zdravi pameti, podprejo. Če pa jo zavrnejo, pa to pomeni dvoje, ali jo ne razumejo ali pa jo bodo ob prvi priložnosti ukradli. Predelali jo bodo tako, da je ne boste prepoznali, da je vaša (pa ja de). Njihov cilj je, da se bodo sami pohvalili s tem, da so prišli do nje, ker je preklemansko dobra (če jo že hočejo realizirati).
In vi boste že takrat vedeli, da jim ne bo uspelo. Verjemite. Saj ne vidijo istega problema kot vi, vzamejo samo rešitev. Ker niste šalabajzerji, itak ne boste prej toliko časa vložili v tuhtanje. Vi nočete le kratkoročno rešiti težave, temveč boste razmišljali dolgoročno, trajnostno. Vaša vizija je vendar, da problem izkoreninite. To pa zahteva več različnih rešitev, ki si bodo sledile. Njih  zanima samo prva.
Ko vam ukradejo idejo, zajahajte njihovo neumnost in opazujte, kako bodo začeli (in kmalu tudi končali) in kakšne težave bodo imeli pri tem (te vidite le najboljši in se iz njih učite). Veseli naj vas, da so začeli reševati problem. Potem ko vidite, da jim ni uspelo, ta problem prikažite tako, da jih poveličate, češ tudi oni se ga zavedajo. To vas bo naredilo še močnejše v prepričevanju ljudi, s katerimi boste sodelovali, ko boste dejansko začeli reševati problem.
Tatovi idej mislijo na kratek rok, na lastne koristi in riti. Običajno pustijo idejo, s katero ne vedo več kaj početi, kar viseti tam nekje. Snemite jo, ubožico, in jo peljite naprej. Ker je dobra in si to zasluži. Če je ne boste vi, je ne bo nihče.