ZGAGA

Kolikokrat mi ljudje poveste, da ste opazili, da vam je nekdo gledal v oči in lagal. Zdi se vam neprimerno, zdi se vam okrutno in ogabno. 
Ste morda pomislili, da oči kljub vsemu niso ogledalo duše in da je laganje ob gledanju direkt v oči ustaljena praksa tistih, ki lažejo, že odkar obstajajo, ali tistih, ki so se lagati naučili, ker jih je v to prisilil njihov položaj, stan, status, družba in podobno.
Pogosto se mi zgodi, da če si v zavest vtisnem željo, da nekaj ugotovim, ne mine dolgo časa, ko izvem, kar sem hotela izvedeti. Nikoli pretirano načrtno, a očitno deluje zakon privlačnosti in prej ali slej izvem.
Prav na ta način sem si zadala, da nekoč raziščem ta fenomen in, glej ga zlomka, včeraj naletim na raziskavo, ki potrjuje, da oči niso ogledalo duše. 
Po očeh, ki naj bi jih lažnivec skrival, ne boste prepoznali te njegove slabosti. Tudi pogleda ne bo umikal, kar zmotno mislimo. Zna biti, da sodimo po sebi. Nas bi bilo sram, če lažemo. Njih ni. Ste že slišali za lažnivca, ki bi ga bilo sram? To dvoje ne gre skupaj.
Odkritje je presenetljivo. Lažnivec vas bo gledal direkt v oči. Zavedno ali ne. Ugotovili so tudi zakaj. Ker bo želel vedeti, če mu boste nasedli. Če vas bo potegnil za nos, vas bo vlekel in vlekel, dokler mu boste pustili. Zavesten lažnivec bo celo užival v vaši lahkovernosti.
Ne vem, če to berete tisti, ki ste me opozorili na to. Mislim, da ste to tudi drugi doživeli. Vsekakor upam, da bomo to vedoč naslednjič ravnali drugače. Ne bomo na prvo žogo verjeli specialistom za potuhnjeno izrekanje laži. Ko bomo videli, da nam gledajo v oči in lažejo, jih bomo na to opozorili. Če ne bodo nehali, pa pokazali sredinec in odšli, kar je edino, kar si zaslužijo.